Dimčo Pavlov
editkipar, slikar, risar, oblikovalec prostora
editDimčo Pavlov (Димчо Павлов), bolgarski kipar in slikar, 29. december 1944, Plovdiv, Bolgarija, † 18. marec 1996, Plovdiv.
5 Opis vsebine članka
5.1 mladost
Pavlov je preživel svojo mladost v Plovdivu, mesto od katerega se ni mogel ločiti, to je drugo po velikosti bolgarskih mest, v katerem so v sožitju živeli Bolgari, Armenci, Judje, Grki in Romi. Tam je obiskoval petletno Srednjo lesarsko šolo, smer rezbarstvo. Po končani srednji šoli je obiskoval tečaje risanja na Akademiji za likovno umetnost v Sofiji kot pripravo na sprejemne izpite. Leta 1967 se je vpisal na Likovno akademijo v Ljubljani, smer slikarstvo in leta 1971 diplomiral pri prof. Maksimu Sedeju.
5.2 Slovensko obdobje:
v času študija je Pavlov delal v Narodnem muzeju v Ljubljani kot glavni restavrator za les ob pripravi razstave »Stol v petih tisočletjih«. Po diplomi se je z družino preselil v Koper in restavratorsko delo nadaljeval v Pokrajinskem muzeju. Med leti 1972 do 1976 je poučeval likovni pouk v osnovnih šolah Bertoki, Hrvatini in Marezige pri Kopru. Dobil je prostor za atelje in začel iskati svoj likovni izraz. Pričel je s slikanjem in postopoma prešel na monumentalne reliefne plastike iz lesa, predvsem upodobitve dlani. Umetnostni zgodovinar A. Bassin jih je imenoval »skulptoslike«. Kasneje je Pavlov razstavljal slike in risbe v Ljubljani in Kranju ter sodeloval na kiparskih simpozijih v Portorožu in na Vrhniki.
5.3 Bolgarsko obdobje:
Leta 1976 se je Pavlov z družino preselil v svoje rojstno mesto Plovdiv v Bolgariji. Tam je deloval kot svobodni umetnik. Poklicni kolegi so sprva nezaupljivo sprejemali Pavlov način ustvarjanja, ki ni imel veliko skupnega s takrat v Bolgariji uveljavljenim socialističnim realizmom. V njegovem delu se je poznal vpliv Ljubljanske likovne šole in zato se ga je sprva držal pridevnik »slovenski«. Po desetih letih in po prejemu različnih priznanj se je naziv spremenil v »plovdivski« umetnik.
Razstavo slik v Plovdivu (Grafična baza,1981) ter razstavo skulptur in risb v Sofiji (SBH, 1988) je štel za prelomni v svojem ustvarjalnem opusu.
Pavlov je bil izredno delaven in ploden avtor širokega duha. Ustvarjal je predvsem kot kipar, risar in oblikovalec arhitekturnega prostora. Projektiral je notranjo opremo bank in številnih poslovnih prostorov. Za njim so ostali tudi nikoli realizirani projekti ureditve rekreativnih površin in otroških igrišč.
Na potovanjih po Evropi je pridobival znanje, izkušnje in lucidno spoznaval življenje drugih dežel, ter se vedno znova vračal v svoj ljubljeni Plovdiv.
5.4 Samostojne razstave:
od leta 1975 do smrti je svoja dela predstavil na 28 samostojnih razstavah v Sloveniji, Jugoslaviji, Italiji, na Poljskem, Nemčiji, Franciji, na Portugalskem in Bolgariji.
Pavlov je sodeloval na 18. kiparskih simpozijih v Avstriji, Sloveniji, Franciji, Italiji, Izraelu, Bolgariji in na Portugalskem, kjer njegovi monumentalni kamniti kipi še vedno stojijo.
Skupinske razstave: od leta 1963 naprej: v Ljubljani, Portorožu (Slovenija), Plovdiv, Sofija, Gabrovo (Bolgarija), Mudzia, Buduso, (Italija) Labin, Zagreb, Reka (Hrvaška), Barcelona (Španija), Nica (Fancija), Istambul (Turčija), Оpolie (Polska), Dunaj (Avstrija), Frankfurt (Nemčija), New York (Amerika), itn.
5.5 Dosežki:
Javne kiparske postavitve v Plovdivu je štel za svoja najpomembnejša dela.:
· Spominski portal ob 100-obletnici prve mednarodne razstave, Centralni park v Plovdivu, velikost 3 x 2,20 m, kamen in bron;
· Vodomet pred upravo Tobačne tovarne v Plovdivu, velikost 10 x 8 x 3 m, granit
· Stol na sejmišču Plovdiv, velikost 2,5 x 2 m, kamen
· Dekorativna fasada pred kirurgijo v Plovdivu, velikost 10 x 4 m, beton
· Dekorativna rešetka na stopnišču kirurgije Plovdiv, velikost 100 m2
· Dekorativna fasada nad vhodom in stranska dekorativna fasada ter vodomet v notranjosti zgradbe Biotehnika Plovdiv, fasada:
10 x 2,5 m in 8 m2, kamen, vodomet: 1,5 x 1,5 m, bron in kamen
· Notranje oblikovanje Raiffeisenbank Plovdiv
· Memorialna skulptura »Prestol«, velikost 30 x 20 x 20 cm, bron, nagrada za dosežke v kulturi se podeljuje od leta 1989.
5.6 Nagrade:
1979 – zlata medalja za dosežke v umetnosti, Sofija
1981 – 1. nagrada za plakat 1300 let Bolgarije
1986 – 2. nagrada za projekt spomenika v Leningradu
1989 – Nagrada za dosežke na področju umetnosti, Plovdiv
1991 – 1. nagrada za skulpturo, Sardinija, Italija
1996 – Častnik znak I. stopnje za ustvarjalni opus, Plovdiv, posthumno
5.7 Član:
Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Slovenije (Association des Artistes Slovenes des Arts Plastiques)
Zveze bolgarskih likovnih umetnikov (Union of Bulgarian Artists– UBA)